PLAVALNI KLUB KOPER – o nastanku kluba

Koper, nekdaj nizek skalnati otok, naj bi prvi naselili že Rimljani. Skozi stoletja je mesto obdajalo morje, kar je značilno vplivalo na značaj, kulturo in način življenja njegovih prebivalcev, ki so si vsakdanji kruh služili predvsem kot ribiči, solinarji, pomorci itd. Morje pa Koprčanom ni predstavljajo le vira preživetja, saj so bile z njim povezane tudi njihove prostočasne dejavnosti. Že zelo zgodaj so se na tem delu severnega Jadrana razvile nekatere športne dejavnosti, kot so veslanje, jadranje in plavanje, ki v Kopru živijo še danes.

Leta 1888 je bil ustanovljen Koprski veslaški klub Libertas, ki je veslanju, kasneje dodal tudi druge športne panoge. Tako sta se razvili tudi jadralna in plavalna sekcija. Finančno bolj dosegljivo je bilo plavanje, kar se je odražalo tudi na množičnosti. Že leta 1919 je Koprčan in član Libertasa – Osvaldo Visintini opozoril nase s tremi osvojenimi zmagami na večšportnem dogodku v Opatiji (Pavšič, 2011).

V času vojne je bilo zanimanje za šport postavljeno na povsem stranski tir. V tem času je ves šport zamrl, po vojni pa je doživel ponoven preporod. Pričel se je nagel razvoj organiziranega športa v Sloveniji in drugod.

Zametki razvoja plavalnega športa v povojnem obdobju v Kopru segajo še v leto 1954, ko je Plavalna zveza Hrvaške (Plivački savez Hrvatske) v sodelovanju s Plavalno zvezo Slovenije pripravila ustanovitev desetih plavalnih regionalnih lig. V četrti, istrski ligi naj bi tekmovali plavalni klubi Jadran (Pula), Delfin (Rovinj), Galeb (Poreč) in Koper. O udeležbi koprskih plavalcev v istrski ligi ni podatkov; obstaja le vest iz leta 1955 o plavalnem programu za pokal »La nostra lotta«. Konec leta je prišlo do organizacijskih sprememb. Za območje okrajnega ljudskega odbora Koper je bila ustanovljena Okrajna športna zveza Koper, ki je na izredni seji 5. oktobra 1955 sprejela sklep o ustanovitvi plavalne podzveze, ki naj bi vzpodbudila razvoj plavalnega športa v koprskem okraju (Bertok, 1982).

Rezultati prvih vadb koprskih plavalcev so se pokazali na okrajnem prvenstvu v plavanju, ki je bilo sredi septembra leta 1957 v portiču (manjše pristanišče, ki služi privezu manjših čolnov) pri Žusterni. To je bila takrat prva večja plavalna tekma na Slovenski obali po letu 1945. Okrajno prvenstvo je bilo najboljša propaganda za razvoj plavalnega športa, ki se je prav po tej tekmi začel hitro razvijati in se sčasoma uvrstil med najbolj množične športe na Obali ter se povzpel na vidnejše mesto v slovenskem merilu tudi po doseženih rezultatih (Bertok, 1982).

Takrat so bile vzpostavljene tudi vse možnosti za ustanovitev Plavalnega kluba Koper (PK Koper). Ustanovljen je bil iniciativni odbor za njegovo ustanovitev v sestavi Silvo Dornik, Fredi Vidmar, Jože Rajer in Janez Kramar, ki je bil tudi prvi predsednik kluba. Pred ustanovitvijo se je iniciativni odbor povezal s Plavalno zvezo Slovenije, ki je z dopisom dne 14. junija 1958 poslala prijavnice za vpis v članstvo. Plavalni klub Koper je bil ustanovljen v prostorih Jadro kluba v Taverni 8. julija 1958. leta. Vendar pa so klub formalno registrirali šele leta 1968 (Bertok, 1982).

Klub, ki se je od svoje ustanovitve dalje imenoval Plavalni klub Koper, je leta 1977 doživel preobrat. Vse od začetka svojega obstoja je bil PK Koper tesno povezan z vaterpolom, saj je poleg plavanja gojil tudi ta šport. A trenja med vaterpolisti in plavalci so skozi leta postajala čedalje bolj močna. In ravno ta trenja so sprožila težnje po ločitvi, ki so prišle še bolj do izraza, ko se je na zvezni in republiški ravni vaterpolo ločil od plavanja ter dobil samostojno zvezo in republiško organizacijo (Vaterpolo savez Jugoslavije, Vaterpolo zveza Slovenije). Zelo verjetno bi do ločitve tudi prišlo, če le ta ne bi predstavljala velikega finančnega problema. Problem so rešili leta 1977, ko so ločili tehnične posle za plavanje in vaterpolo. Materialna baza in finančni viri so ostali isti, klub pa se je preimenoval v Plavalni in vaterpolo klub Koper (PVK Koper). To ime je klub nosil vse do leta 1991, ko sta se plavalni in vaterpolo klub povsem ločila in sta nastala dva posamezna kluba (Bertok, 1982).